Že stoletja je znano, da imajo tla posebno vrsto zdravilne
energije in so temelj naše povezanosti z naravo. V kitajski tradiciji je
energija vesolja skupek energij nebesnih teles, ki vplivajo na Zemljo, predvsem
sta to energiji Sonca in Lune. Zemeljska energija, na katero vpliva in jo
nadzoruje vesoljska, pa teče po energijskih črtah in energijskih vzorcih ter je
posledica vpliva zemeljskega magnetnega polja in energije staljene Zemljine
sredice. V zemeljski energiji pa ima vsa živa in neživa narava tudi svoja
lastna energijska polja.
Ko hodimo bosi, pobiramo zemeljsko življenjsko energijo, ne da bi
se tega zavedali. To je tudi razlog, zakaj ljudje vaje za krepitev telesa in
duha (jogo, tai či, či gong) tradicionalno delajo bosi. Pri vajah iz kitajske
tradicije je poudarek na zakoreninjenju, to pomeni, na izmenjavi energije med
podplati in energijo tal predvsem skozi točko yongquan na podplatih, ki je v
akupunkturi znana kot točka »ledvice 1«.
Nekaj tega so zanesljivo vedeli tudi stari Grki. Po grški
mitologiji se je Heraklej, eden največjih junakov grške mitologije, bojeval z
velikanom Antejem, ki je bil nepremagljiv, dokler se je dotikal Zemlje, svoje
matere. Heraklej pa je poznal njegovo skrivnost, zato ga je vzdignil od tal in
ga zadavil.
Pri ozemljitvi smo v stiku z Zemljo, saj samo ta stik omogoča
sprejem prostih elektronov in električnih signalov iz Zemljinih tal ter
odpravlja električno neravnotežje zaradi pomanjkanja elektronov v človeškem
telesu in telesu drugih živih bitij. Človeško telo potrebuje za normalno
delovanje sončno svetlobo, da lahko ustvari nujno potrebni vitamin D, v stiku s
tlemi pa dobi »električno hrano«, to je elektrone, ki jih Clinton Ober imenuje
vitamin G (G – ground, temelj, tla).
Več na: https://marjankogelnik.wordpress.com/2016/06/19/zemljenje-ali-stik-cloveka-in-zemeljskih-tal-ter-posledice-pomanjkanje-stika-z-zemljo/
